Kljub vsem skrbem in negotovosti, ki jih je prinesel koronavirus, imajo ukrepi za preprečevanje širjenja okužb tudi pozitivno stran. Delovne organizacije se namreč množično odločajo za odredbo dela od doma. Takšno delo je z okoljskega vidika zagotovo precej prijaznejše, saj odpade vožnja na delovno mesto. Za marsikoga, predvsem za introvertirane osebe kot sem jaz, pa tudi psihično manj naporno. 

Delo od doma prinaša neskončno svobodo. Prav zaradi tega pa se o takem načinu dela še vedno pojavljajo predsodki. Ko se pogovarjam s strankami, ki delajo v pisarnah, se rade pošalijo glede dela v pižami in dela pozno v noč. Predvsem v starejših delovnih organizacijah so predsodki glede dela od doma še vedno zelo močni in tako delo sploh ni dovoljeno ter upam, da se bo to v kratkem spremenilo.

Priznam. Ko sem pred petimi leti zapustil agencijsko okolje, sem bil glede dela precej slabo organiziran. Sprva le-tega niti ni bilo veliko, ko pa so se začeli klienti in projekti kopičiti, pa sem začel aktivno iskati rešitve, da postanem pri delu kar se da efektiven.

Na podlagi izkušenj vam predlagam sledeče.

Ohranite delovnik in odmore

Ko delate od doma, je zelo mikavno zjutraj dolgo poležavati v postelji. Tudi čez dan se kar naenkrat najde kopica “nujnih” gospodinjskih opravil, ki so prej počakala na popoldneve in vikende. Zato si kljub temu, da delate od doma, ustvarite delovnik in prosite ostale družinske člane, naj se ga držijo ter vas ne motijo, če to ni nujno potrebno.

Ker sem najbolj produktiven dopoldan, se vsak dan vstanem ob 6:15. Najprej v miru zajtrkujem, se preoblečem ter na hitro opravim še kakšno gospodinjsko opravilo. Ob 7:30 se začne moj delovnik. Nekje po enajsti imam pavzo, za lahek obrok, ki mu sledi 15 minut meditacije, kratek sprehod ali zgolj gledanje youtube videov. Ob dvanajstih se znova usedem za računalnik za popoldanski del, ki traja nekje do štirih. Potem grem teč ali na daljši sprehod, ki mu sledi pozno kosilo. Po kosilu sledi pol ure do ure “sieste”. Kadar je dela veliko, zvečer oddelam še uro ali dve. Skoraj nikoli ne delam po osmi zvečer. Tako izgleda večina mojih dni. 

Omejite distrakcije

Kadar delam, se oglašam le na klice strank in najožjih sorodnikov. Vse ostale pokličem nazaj ob pavzi. Pazim, da je miza pospravljena ter da na njej ni predmetov, ki bi jemali pozornost. Stena za računalnikom je bela. Kolikor se le da, se uprem skušnjavi, da bi brskal po družabnih omrežjih, youtubu in ostalih spletnih straneh. Elektronsko pošto preverjam samo med posameznimi nalogami. Pred kratkim sem investiral tudi v brezžične slušalke z aktivnim zmanjševanjem šumov. Vse to zato, da v čim večji meri zmanjšam verjetnost, da bi misli odplavale po svoje.

Primerno delovno okolje
Če le imate možnost, si za delo najdite ločen prostor. Ko sem začel samostojno pot, sem še živel v garsonjeri in kljub ločenem kotičku je bila postelja takoj zraven in pogosto preveč mikavna skušnjava, da bi se ji uprl. Sedaj imava z ženo ločen prostor, namenjen izključno delu. Ko se premaknem v pisarno, možgani avtomatsko dojamejo, da je čas za delo in preklopijo v delovni režim.

Kadar to ni mogoče, imejte za delo vsaj  ločeno mizo in stol. Pri stolu je pomembno, da je udoben in ergonoski – sam prisegam na Spinalis, ekran pa naj bo dovolj velik in postavljen v višini oči.

Seznami in to-do liste

Pri samostojnem delu se lahko hitro zgodijo dve skrajnosti. Ali je dela toliko, da se počutiš ujet, ali pa imaš občutek, da ni nič dovolj nujno in da je časa na pretek.

Da bi nekoliko izravnal te dve skrajnosti, sem si na listu A4 oblikoval urnik, podoben tistemu iz šolskih dni. Na ta urnik si sproti, ko prihajajo maili, zapisujem naloge. Urnik je namenoma narejen tako, da ima omejen prostor, zato začnem pisati naloge v naslednji dan, ko je le-teh preveč za en stolpec. 

Seznami imajo več prednosti. Najbolj očitna je ta, da se stvari ne pozabijo. Hkrati omilijo občutek nemoči, ko se naenkrat usuje kopica nujnih opravil, saj si z njimi lažje organiziraš misli in postaviš prioritete. Ko opravim posamezno opravilo ga obkljukam in ko se kljukice kopičijo, mi dajo dodatno motivacijo in zagon, da zdržim do konca delovnega dneva.

Cilji in prioritete

Kadar le lahko, že zjutraj premislim, kaj so cilji in naloge za ta dan. Dan ponavadi začnem s krajšim in enostavnejšim opravilom, toliko da se sploh usedem za računalnik in ogrejem možgane. Potem praviloma naredim najpomembnejšo nalogo za tisti dan. Ko so možgani še spočiti, je kreativnost največja, hkrati pa je možnost napak najmanjša. Popoldneve običajno porabim za bolj rutinsko, ponavljajoče se delo. Če se le da, poskušam v teh nalogah najti ritem, ki me obdrži zbranega tudi popoldne, ko sicer koncentracija popušča.

Dobra glasba

Sam si dela ne predstavljam brez glasbe. Za streamanje le-te priporočam Deezer, saj omogoča, da se glasba predvaja avtomatsko, brez da bi bilo za to potrebno preveč interakcije. Še posebej postane uporaben, če zanj plačaš mesečno naročnino, saj le-ta omogoča uporabo namizne aplikacije brez nadležnih reklam, pa tudi kvaliteta glasbe se drastično izboljša.
Glasbo izbiram glede na tip dela, ki ga opravljam. Za delo, ki zahteva več razmišljanja, imam raje instrumentalno glasbo ali glasbo z vokali v jezikih, ki jih ne poznam. Za delo, kjer ne razmišljam v besedah, na primer obdelavo fotografij, pa imam raje bolj energično, ponavadi rock/indie glasbo. Na spletu je veliko playlist z oznako “work”, ki naj bi povečale koncentracijo in spodbujale možganske valove. Pri meni se večina teh ne obnese, saj me hitro spravijo ob živce.

Vsekakor delo od doma ne pomeni, da si v službi neprestano. Ob kreiranju in upoštevanju nekaj preprostih pravil bo to postalo precej učinkovitejše, to pa po drugi strani pomeni več časa za počitek in partnerja oz. družino. Opazujte se in nasvete, ki delujejo, uporabite zase, ostale pa prilagodite svojemu načinu dela in poklicu.
Predvsem pa, ostanite zdravi.