Novoletna zaobljuba

  • 1. 1. 2019

Na dan, ko se sklene največ (kmalu prelomljenih) zaobljub, sem sklenil, da bom v letu 2019 pričel z novo navado. Po več kot desetih letih dela v oblikovanju in ko stopam v četrto leto samostojne poti se je nabralo toliko materiala za pisanje, da se mi zdi pisanje bloga edina smiselna poteza.

Ko sem se pred mnogimi leti vpisal na študij Medijskih komunikacij (bil sem druga generacija tega študija) še nisem vedel, s čim točno se bom pravzaprav v življenju ukvarjal. Bil sem na preseku naravoslovja, družboslovja in umetnosti. Čeprav sem bil kot osnovnošolec relativno talentiran za likovno umetnost – doma skoraj nimam risbic, ker so vse romale na razstave – so mi v gimnaziji željo po likovnem izražanju uspešno zatrli, zato se nisem počutil dovolj nadarjenega, da bi sploh poskusil s sprejemci na ALUO ali arhitekturi. Mikalo me je računalništvo, ampak ko sem se na delavnicah za srednješolce srečal z realnostjo programiranja, mi le-ta ni bila preveč mikavna. Tako sem se odločil za študij, ki je bil presek vseh interesov. Oblikovanje je bilo sprva zgolj hobi, nato plačan hobi, ki je sponzoriral vse ekscese, ki sem si jih privoščil v času študija. Nato pa sem še vedno relativno zelen kmalu po diplomi brez vez in poznanstev dobil prvo pravo službo v oblikovalski agenciji. Mislim, da predvsem zaradi entuziazma in želje. Čeprav me novinarstvo per se nikoli ni pretirano zanimalo, pa me je med študijem predavateljica dr. Zala Volčič spodbujala, da bi se poskusil v pisanju. Z rahlo zamudo upoštevam tudi njen nasvet.

Pred kratkim sem sistematično prebrskal slovensko blog sceno s področja oblikovanja ter ugotovil, da je le-ta precej podhranjena. Saj ne da blogov o oblikovanju v slovenskem jeziku ni, prej nasprotno, ampak z redkimi izjemami – kot na primer Maša Mazi – prevladujejo brezosebni zapiski, pa še ti so pogosto zgolj prevedeni.

Če iščete blog, ki bo našteval pet pravil za dobro powerpoint prezentacijo, ste torej na napačnem mestu. Mislim, da je znanje tujih jezikov na našem ozemlju preveč dobro, da bi imelo takšno početje veliko smisla. Pisal bom o temah, ki se dotikajo lokalnega okolja in ki se me dotaknejo. Blog je namenjen oblikovalcem, predvsem tistim na začetku poti, kot tudi naročnikom, ki jim bom poskusil približati drugo stran.

Pisati nameravam o specifikah in problematikah, ki so značilne za oblikovalski ceh v naši predalpski državici. Predvsem vidim izzive v majhnosti trga in temu primerni velikosti budžetov, po drugi strani pa je pogosta tudi vprašljiva kvaliteta storitve. Še najbolj pa zbode fenomen, da med slednjima pogosto ni prav nobene povezave.

Zagotovo bom napisal tudi kakšen prispevek o tem, kako je biti na svojem. Upam, da predvsem o pozitivnih plateh – v spodbudo tistim, ki o samostojni poti še razmišljate. Opažam, da je najtežje ohraniti fokus in produktivnost, zato bomo zagotovo spregovorili kakšno o tem.

V zadnjih letih tudi znova več berem strokovne knjige o oblikovanju. Sedaj, ko sem že malo siv, seveda kakšno stran preberem po diagonali, ampak še vedno najdem kaj novega in zanimivega. Zato bom objavljaljal tudi recenzije knjig in dokumentarnih filmov s področja oblikovanja.

Vedno bolj me zanima tudi tematika odgovornega potrošništva. Brez ekstremizmov. Predvsem manj, bolj kakovostno in lokalno. Inspirira me tudi minimalizem, recimo odličen vlog Matta D’Avelle, ki hkrati govori tudi o produktivnosti in osebni rasti.

Za konec bi vas povabil, da v komentarjih predlagate teme, ki bi vas še zanimale. Lahko me kontaktirate tudi po mailu, ki ga najdete v razdelku kontakt.

Pa srečno in zdravo 2019!

Leave a Reply